sorodni izrazi in sinonimi v sodobni slovenščini, hrvaščini in srbščini
Podobnost besed in fraz med rezultati je odvisna od tega, kolikokrat se beseda
ali fraza pojavi v podobnem stavčnem kontekstu kot "mikuš kos in slodnjak".
Podobni izrazi in sinonimi za
Kliknite za poizvedbo
Širši sorodni izrazi
Izrazi, ki navajajo mikuš kos in slodnjak med svojimi sorodnimi izrazi, a jih seznam zgoraj ne doseže. Njihova podobnost je nižja od podobnosti zadnjega izraza nad njimi.
Primeri iz korpusa
Korpus Common Crawl
Common Crawl je korpus spletnih strani
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) pa pišeta o čustvih, ki jih povezujeta z žalovanjem v otroštvu - žalost, strah, jeza, občutki krivde in sramu.
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) menita, da lahko svetovalni delavci na šoli pomembno pomagajo žalujočim otrokom preko posredne in neposredne pomoči družinam.
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) pravita, da je tudi zelo pomembno, da otroka naučimo, da poišče pomoč, ko se znajde v stiski.
Mikuš Kos in Slodnjak ( 2000 ) navajata , da je večina travmatskih dogodov nenadnih ter nepričakovanih , kar povečuje rušilni psihični učinek .
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) sta pisali, da se otroci redko izogibajo predmetom, ki jih spominjajo na umrlo osebo.
Mikuš Kos in Slodnjak (2002) pravita, da več nenadnih in nepričakovanih dogodkov pri starših povzroči rušilni psihični učinek.
Mikuš Kos in Slodnjak (2000, str. 14) pravita, da je okrevanje od travmatskih vplivov na posameznika in njegovo zdravljenje možno.
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) pravita, da se tem v povezavi s smrtjo in žalovanjem ne smemo izogibati.
Mikuš Kos in Slodnjak (2000) menita, da mora svetovalni delavec pripraviti razred na vrnitev učenca, ki žaluje.
Povezovanje staršev in sodelovanje z učitelji oz. vzgojitelji lahko prepreči marsikatero težavo , ki je posledica otrokove čustvene prizadetosti ( Mikuš Kos in Slodnjak , 2000 ) .
Tudi v literaturi lahko zasledimo, da so žalujoči otroci jezni zaradi izgube, zaradi nesmiselnosti in nepravičnosti samega dogodka (Mikuš Kos in Slodnjak, 2001).
V kolikor otrokovo naravno okolje ni travmatizirano, lahko otroku nudi osnovno podporo, ki jo potrebuje po travmatskem dogodku (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000).
Učitelj naj bo v odnosu do učenca odkrit in razumevajoč in naj otroku omogoči možnost izražanja njegovih čustev (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000).
Psihična odpornost predstavlja varovalni dejavnik, kar pomeni, da deluje kot protiutež neugodnim dejavnikom in zmanjšuje posameznikovo prizadetost (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000).
Šok in nejevera, huda vznemirjenost, apatičnost, nadaljevanje z običajnimi dejavnostmi so najznačilnejši odzivi otrok, ko izgubijo ljubljeno osebo (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000: 66).
Temperament tvori skupek lastnosti , ki imajo svojo biološko osnovo , oblikujejo pa jih tudi vplivi okolja in izkušnje ( Mikuš Kos in Slodnjak , 2000 ) .
Poleg družbene podpore veliko vlogo igra tudi šolski uspeh ali drugo področje, na katerem je posameznik dober (Mikuš-Kos in Slodnjak, 2000).
Tudi avtorici Mikuš Kos in Slodnjak (2000, str. 39) pravita, da otrok skozi igro poskuša zmanjšati svojo čustveno napetost in pogosto išče pozitivne izide.
"Prva pomoč otroku ob smrti bližnje osebe ima značaj krizne intervencije in je podobna pomoči ob travmatskem dogodku" (Mikuš Kos in Slodnjak, 2000: 70).
Psihična prizadetost pa je običajno odvisna od subjektivne zaznave tragičnosti dogodka in stvarne ogroženosti udeležene osebe ( Mikuš Kos in Slodnjak , 2000 ) .